3 GROZE, ALI KO IMA HUDIČ MLADE

SREČANJE Z HUDIČEM IZ OČI V OČI

Ja ni je večje groze, ko misliš, da imaš prav, če pa traja že več kot dvajset let, potem so dane razmere za naravno katastrofo. Pride vsakih dvajset, trideset let. Opustošenje! Imamo to nesrečo, da se nam narava maščuje, tako ali drugače. No v našem primeru se je narava kruto poigrala z njihovimi glavami - software mailfunction. Software error! Ko je samo ideja še gre, ko preraste v gorečo žejlo nas je strah, ko pa doživljamo implementacijo v praksi, se soočamo z grozo in obupom. Škoda je trajna in nepopravljiva. Ste že videli, da se je kaj porušilo? Neee!

NOVI NUK

NN (Novi Nuk) si ne zasluži moje pozornosti, a je tako blizu mojega doma, da je moja reakcija več kot naravna. Sama ideja, da naredimo skladišče knjig v samem mestnem središču me obliva z mrzlico. Jp tipično razmišljanje starih prdcev, ki so dobili idejo v osemdesetih letih prejšnega stoletja, v mračni dobi slovenske arhitekture in urbanizma. Postmodernistična skropucala kazijo naša mesta na vsakem vogalu. Zmatrani načrti NUKa se valjajo po mizah arhitektov, urbanistov in mestnih oblasti že 25 let. Kakor sem na hitrico sploh lahko videl to bedno maketo, načrti še manj pa vsebinane odstopa veliko od začetnih. Ja razmišljanje je staro, vzori še starejši. Vem, da Plečnik osebno ni kriv. Problem ni v njem problem je napačna percepcija vljudno povedano. Najhujši zločini človeštva so nastali na podobnih temeljih napačnih percepcij. Haloo smo v 21 stoletju pa vlečemo vzorce iz 19 stoletja. Ne bi našteval, kaj vse se je spremenilo teh 100 let in več. Ampak prdci se nedajo in nedajo. Živijo ujeti v času. V času, ki ni ne noč in ni dan. Moje predstave o vseslovenski knjižnici so diametralno nasprotne od njihiovih. Vzore si lahko pogledajo skoraj po celem svetu. Knjižnca ja, ampak konceptualno povsem drugačna. Bistvo je v vsebinah, v prostoru, ker naj bi se srečevali stari in mladi. Kozmopolitska čitalnica, stičišče idej in kultur. Osrednji mega server, bi premogel v svojem arhivu digitlizirane vse knjige in ostala tiskana gradiva. Digitalizaciji smo dosedaj namenili nična sredstva. Tako bi bile knjige dostopne najširši možni populaciji. Ja osrednja knjižnica bi morala biti predvsem čitalnica, srečalnica, govorilnica. Multidisciplinarno stičišče... Skladišče knjig pa naj zgradijo izven mestnega srediča. Za knjižnoskladiščni objekt pa je pomembno samo, da imajo knjige in gradiva primerno varnostno zaščito in optimalne klimatske pogoje... Taka lokacija omogoča skladiščenje in arhiviranje neomejenih količin gradiva po znatno nižji ceni.

HUDIČ IMA UČENCE

Arhitektura ni imuna na takoimenovano levitev kreativne osebnosti v vsaj štirih usodnih fazah. V prvi osnovni fazi se vspostavi pristna vez med učencem in profesorjem-doba nedolžnosti in romantike. V tej fazi je pomembno, da profesor sproducira čimveč svojih klonov. Kloni nato prevzemajo percepcijo učitejla, in se trudijo biti podobni v vseh aspektih kreativnega razmišljanja. Druga faza se začenja že med prvo fazo, to je doba suženjstva. Profesor izbira najboljše klone jim daje naloge, ki jih sužnji veselo izpolnjujejo. To je faza krepitve množične zavesti, ki jo bodo potrebovali v naslednjih fazah. Najbolj pridni sužnjikloni ostanejo tako celo življene pri svojem profesorju in kasneje prevzamejo njegovo vlogo. V tretjo fazo zajadrajo ostali, ki se soočajo z kruto realnostjo sveta, so mravljice garači. Zunaj vlada trd posthiperkapitalizem, skorumpirani naročniki brez okusa in poguma... Tu vlada naročnik, dobavitelji, betonski lobiji in ostali sovražniki. Samo najpogumnejši, najdrznejši se lahko prelevijo v najvišjo stopnjo- arhitekturbanistpolitik po domače matica. Krog je sklenjen. 

Nastane naravna simbioza med mravljami garači in matico - arhitekturnimiurbanističnimipolitiki. Za mravljegarače velja tukaj eno samo pravilo, hvali, spoštuj in občuduj, le tako boš kaj dobil. Tvoj obstoj je odvisen od  matice.

Ja fazo matice dosežejo samo izbrani. Najmočnejši, najgradljivejši, vse naj spredaj. Taka dislocirana osebnost, ki je prestala toliko posttravmatskih stresov in neizpetihfrustracij je polna ambicij in želje po dokazovanju. Samo kar je vidno ima vrednost. Hardware je edino kar velja in tu ni izjem. Matica ima izjemno težko nalogo in kaj hitro je lahko zamenjana...

NUK IMA MLADE - HUDIČ IMA MLADE

Zadnjič sem prebral, kako grozno je, da v Ljubljani 30 let nismo skoraj nič gradili. Ampak roko na srce, če ne gradiš vsaj škode ne narediš. Ljubljanski dvorni arhitekt kot Houdini stresa iz rokava stare, preživete načrte. Prav imate, iz osemdesetih let. Iz mračne dobe postmodernizma. Ena takih je Rotonda nasproti WTCja. Šeena stara jajca. Šeena nova groza.

Lahko bi ji nadeli vsaj kakšno bolj kreativno ime. Naprimer Michelinko (po špehu okrog trebuha)...ali pa recimo Hildin trebuh, po investitorki... jeah bodimo malo kreativni...

Tale zgodba bo imela nadaljevanja, ker se drugače zlepa ne boste pežvečili skozi žilasto  vsebino... pa dober tek.... in hvala čebelam za inspiracijo