3 GROZE, ALI KO HUDIČ ZAPOJE

3 GROZE, HUDIČ ARIJO ZAPOJE

PRIŠEL JE PRIŠEJ ZELENI JURIJ!

saj poznate tole narodno. Ja pesem opeva čaščenje narave.

Tale naš Jurij pa je klon ja klon sojega pokojnega očeta. Ponavlja se vzorec, ki sem ga opisal v prvi sobi groze jaa. Tale novodobni Jurij-profesor, slikar kaj vem kaj še vse ni, je vse prej kakor častilec narave. Edina skupna točka obema Jurijema je zelena. Jp zelena barva. Tudi tukaj imamo problem softwarske narave omenjenega in njegovih klonov. Stekleni val pozidav je dosegel našo preljubo deželico z zamikom. Tudi božja pomoč v obliki spornega drevesa ni pomagala Juriju k ponovnem premisleku ali je rešitev res prava. Najprej bi rad razčistil nekaj povsem estetskih dilem, ki se mi porajajo. Zopet, ja zopet imamo opravka z zeloo bednim renderjem, kakršne so delali v 90 letih na starih PCjih. Okorno, bogo. Sam material ima predznak letnice, kdaj je trgovecproizvajalec imel omenjeno fasado v katalogu. Izvirna ideja ni kaj - steklo! Steklena fasada, to je to in tega mi ne vzamete! Pravo skropucalo, da ne omenjam čudne prav bolane trikotne strehee eeeee. Tukaj je estetika padla na celi črti. No vsaj toliko bo lepa kakor namina fasada. To bo presežek brez primere in kar vidim turiste, ki se tarejo pred to stekleno embalažo. Ja predstavljajte si velikana ki odloži eno veliko škatlo za čevlje. In kako nastane taka mojstrovina? Ja a še nikoli niste prenavljali recimo kopalnice. Odpravite se do trgovca in ga prosite za najnovejše kolekcije ploščic in to je nekaj podobnega. Edina razlika med vami in njimi je ta da vi ne boste pospravili niti centa provizije.

DEJSTVA

Roko na srce tale naša ljubljanska opera ni nek arhitekturni dosežek, kaj šele presežek iz začetka prejšnega stoletja. Neoklasicizem, ki ga srečamo vsepovsod po Evropi, v manjših mestih da ne bo pomote. Drugo dejstvo je, da v Ljubljani in Sloveniji ne rušimo! Pa naj gre za konjušnice, brezimene stavbe. Mi ne rušimo, mi gradimo! JES! Ne pozabimo drevesa, ki je simbolno kjuboval stekleni pozidavi! Mi ne rušimo, no vsaj zgradb ne kakšno drevo sem pa tja pa že. Dejtvo je, da je naša opera vrhunska, nabitopolna razprodana. Tuji ansabli si podajajo kljuke in se prepirajo kdaj bojo prišli zaboga na vrsto. Jasno da se hecam. Tukaj vlada hardware, software se v takuh institucijah kakor je opera sploh ne more pokvarit, ker ga je bore malo. Ko se srečata operni in urbanistični svet nastane nekaj vznemirljivega. Dejstvo je da bi morali opero zgraditi nekje drugje, opravljati bi morala funkcijo časa, ja časa! In vse to za davkoplačevalski denar. Ja ampak dejstvo je da bo po izgradnji še manj denarja. Zgradba bo dražja, vzdrževalni stroški višji. Ja oni si lahko to privoščjo, kaj pa mi? Koga to briga, važno je da se investira, da kroži denar. 

Opera ja, ampak primerna času, na pravem mestu za ljudi ki vse to plačamo. Njen izgled bi moral odsevati nek nov čas ne pa staroželvastomiselnost. Tokrat se posebno zahvaljujem Zelenemu Juriju! Prišel je prišel, Zeleni Jurij... lalala lalala Fajfar je žalosten!