Moja tona CDjev se praši v knjižnici. Moja tona vinylk se praši v kleti. Vse VHS kasete sem zmetal v smeti. VHS mi nikoli ni sedel. Vinilke zelo. Do njih se obnašam kot Fritzl. To so moji otroci! In nobeden nima pravice do njih, so obsojene na večno nemo temo kleti. Res žalostna usoda. Dvomim, da bo prišel še kdaj njihov trenutek zvočne slave. So pa tam spodaj v kleti in so samo moje in jih ne dam nikomur! Na CDjke sem tudi navezan, a od trenutka ko jih imam v iTunes-ih, so bolj za okras. Najdlje so se upirale v avtu. Ampak sedaj imam upgrade softwareja in mi špilajo tudi mp3ji in CDjke so šle na zaslužen počitek. Nekaj časa jih bom še pustil da se sončijo v knjižnici...
Več udobja manj kvalitete to je cena napredka. Očitno so časi naklonjeni kvantiteti in udobju in to so dejstva. Video vsebine so naslednja žrtev.
Zopet bomo preštevali pluse in minuse. Ampak sledenje toku je edina realnost. Smo na vlaku, pokrajina nam beži pred očmi. Druga možnost je opazovanje vlaka kako drvi mimo postaje. Opcij je več, a konec je en sam.
All is visible and all elusive,
all is near and can't be touched
all is near and can't be touched
Ni komentarjev:
Objavite komentar