FAJFAR SE JOKA DOBESEDNO

Danes so opravili manjši remont na mojem desnem očesu. V naslednjih dneh bo moje pisanje bloga počasnejše. V vsaki slabi stvari je tudi dobra plat. Jaz bom bolje videl, vi si boste pa malce odpočili oči od mojih neumnostih. In kje je tukaj slaba stvar? Upam da je niii...

OCENJUJEMO - MACCHIATO

Kje začeti? Definitivno mi je lažje pri dobri kavi. Kje, na obali zagotovo... Kaj, MACCHIATO. Zakaj, ker je najbolj preprost, razni dodatki in finte se hitro razkrijejo. 

V Portorožu smo do sedaj pili najbolši slovenski macchiato. Dva različna stila, dva okusa. Illy VS Bar 2000. V Rustiki imajo Bar, ki je res posrečen prestavnik modernega macchiata. Okus je poln in kremast. Še dolgo po srebanju ostane prijeten okus kave, res pohvale vredno. Klasični okus pa je bil najboljši v hotelski kavarni hotela Palace, kjer je bil Illy macchiato brez pripomb. Ničesar preveč ničesar premalo. Klasika, ki se je  ne bi sramovali niti Italjani. Obema dajem oceno 8.

Lestvica 1-10 (1-5 žalostna resnica; 10 je v sferi znanstvene fantastike, )

MINIMUNDUS - EURO 2008

Ne bom moril z nogometom kot takim ampak so mi padli v oči štadioni. Ja padli v oči, res so mini kot mušice. Najbolj pa me je razočarala sama arhitektura objektov, ki res niso presežki. Vsa zadeva me še najbolj spominja na minimundus. 

Najnovejši FIFIN trend je forsiranje minimundus držav, pri organiziranju EURO nogometnih prvenstvev, ki jim preprosto niso kos. Štadioni so v primerjavi z petimi velikimi zares  minjaturni. Razumem, da bodo za Švicarsko in Avstrijsko vaško ligo še ti dvakrat preveliki. Jebiga, če ne zmoreš se pač ne sili! Še večje razočarjanje pa je totalna neinventivnost in brezizraznost štadionov, ki jim po logističnovarnostni plati ni kaj očitati. Če že majhno, naj bo vsaj presežek. ŠvicarskoAvstrijski arhitekti so odpovedali na celi gol črti. Pričakoval sem več in dobil dvakrat manj.

AKCIJA GRAFFITI - HARDWARSKA SLABOST

Nič novega bi lahko napisal. 

Ampak to je daleč od realnosti. O tem sem se že razpisal in zgodba ima sedaj svoj reszares žalosten konec. Da bodo v prestolnici pognali denar skozi okno to smo že vsi itak vedeli.

Preden začneš uživati zdravila je nujno da prebereš vsaj malo o stranskih učinkih. Jp, terapija imenovana odstranjevanje graffitov je imela za posledico hude kontraindikacije. Po Ljubljani so vzniknili na hitrico našpricani graffiti. Večina njih amaterskih, bednih in prav slabo mi jih je gledat. Od vsega dobrega v preveliki izbiri zidov in ostalih površin za grafitanje nam je lahko pošteno slaboooo... Jebiga, župan se trudi, samo žal na svoj hardwarski način.

STILSKA PREOBRAZBA - ENOMESEČNA

In kaj je sploh res in kaj je samo fikcija? 

Ja nedvomno tagrša varianta pač ni fikcija. Je pa zadeva začasnenarave. Ponavadi zdrži kak mesec, do nove izdaje revije. Največji hec je da so slavne osebnosti vsakič malce drugačne. To je rezultat različnih photoshop kirurgov. No za naslovnico se že splača potruditi in zglancati slavne do neprepoznavnosti. Dobra stran vsega početja je, da je operacija neboleča. Vsak fotošopist pozna zlao pravilo: nikoli ampak res nikooli ni zadosti zglancano, bolje da naredimo dojenčka kakor študentko! Jebiga zihr je zihr. So mi pa zlo luštne debate o teh imaginarnih osebah, še posebej o njihovem izgledu. Ampak v resnici skoraj ne moremo vedeti kako izgledajo. Edina šansa je, da jih vidimo v živo. No potem smo pa šokirani... En nasvet, raje jih glejte v revijah in se žrite kako njim to uspeva vam pa nikakor.

Pa da se slučajno ne zamerte fotošopistu hehe!!!

ZA LUNO

Zakaj sem se odločil zgubljat besede o Luni? Kr tkoo, zarad Lune! Zgodba o uspehu se začne ko agencija povprečna čistila izstreli v orbito! Ja tja do Lune!

Pristop in cela zgodba je simptomtična, šolski primer kako se ne sme stvari izpeljat. Ja nobena primerjava mi ne pade na pamet. Še najbolša je primerjava med Michael Jacksonom in Luno. Imata kar nekaj skupnih točk, glavna je da nimata ne glave ne repa. No Jackson nima nosa ampak pustimo detalje. Oba imata enak cilj! Oba se brezupno mučita iz črne narediti belo. Ja zadeva ni naravna, kakor ni naravno da si tridesetkrat umiješ na dan roke. Ženska v reklami pa veselo skače v gumjastih rokavicah? Eeee zakaj že? Ja kr tko, zarad Lune. Tudi vonji so bili v domeni agencije-dišeče doživetje za vse čute...

O videzu ne bi zgubljal besed, ker je cenen kakor Mercatorjeva ali pa Šparova blagovna znamka. Oblikovalska moda iz konca devedesetih. Oblikovanje zaradi oblikovanja. Vzorec iz narave, pa malo barve menjamo in to je to. Najboljša pa je ta, da postane čistilno sredstvo ikona, okrasni predmet v naši kuhinji, kopalnici in končni cilj v naši glavi. Ja ampak  modne smernice se nenehno menjajo. To pomeni, da je čez dve leti lahko pričakujemo totalno prenovo blagovne znamke, ker bo sedanjazastarela 2x zastarela. So pa sproducirali enomrmno čistilno linijo, kar da misliti da čistila kupujejo in jih samo pakirajo... Vse je v marketingu in to kemična industrija dobro ve. Prostora je malo... Pustite mi črno in belo na miru. Pa ne pozabite, da črna in bela nista barve!

Ja, Luna je čisto za Luno!

PASJA MODA

Se že malo ponavljam. Soseda si je omislila kužka.

Super, ja če kuža ne bi bil sam od 9-20h. Ker je prestrašen nenehno laja....grrrr

Mislim, da ima prezaposlena soseda premalo časa za razmišljanje o sebi in svoji najbližji okolici. Predlagam ji prostovoljno bivanje v kleti kak teden, da malce premisli kako naprej v življenju. Kuža se mi vedno bolj smili, soseda mi gre pa vedno bolj na živce. Eh sem ji nežno že utrujal, ampak sem bil zgleda še prenežen. Nooo, vsi ki me vsaj malce poznate ste ugotovili, da gre za brezupen primer... Psi poznajo nekje med 200-300 besed. V tem primeru imam eno samo majceno željio, da kužka malce zdresiram in ga naučim uporabljati elektriko!!! Za lastnico bi priporočil kar močno dozo iz Krškega. Pravjo da hitrejš prime in da dolgo drži.

MU JE IZVIRNI PORAŽENEC

Ponovno žalostna zgodba naše kreativnosti. Kje sem to že videl. Aja v Angliji, aja pa na švedskem aja pa.... Mu. Izvirno in nepozabno. Navajajo enormni team strokovnjakov, ki sodelujejo na področju arhitekture blagovne znamke MU. Znano je da  Ljubljanske mlekarne (LM) slovijo po svoji drugačni in katastrofalni vizualni podobi. Stagnacija podjetja se vleče čez celo tranzicijsko obdobje. Obupni poizkusi in mučenje potrošnikov see vleeečejo že leta. Zadeva je bolj in bolj zmedena ter nekomercialna. Človek ima občutek, da agencija prepričuje naročnika, naj bo drugačen za vsako ceno, tudi za ceno prodaje. Samo da smo drugačni. Res čudno zakaj podobnih rešitev ni več. Jasno ker se ne obnesejo. Največja žalostinka pa je, da se niso nič naučili na lastnih napakah.

Če skočimo čez mejo ugotovimo, da se LM izgubijo v svoji bledosti in nerazpoznavnosti. Zopet ne vemo kaj je polnomastno mleko, kaj je polmastno, light... Zopet zelena na 100 in en način. Po novem dominira zelena luknja (beri črna luknja) in obvezen MU na sredini.

Na obrobju pa mali izgubljeni sadni sateliti. Blagovna neznanka. Sledijo trendom domače prehrambene industrije. Že samo primer Radenske je zelo poučen. Nekoč vodilna mineralna voda, danes ne seže Jamnici niti do kolen. Postala in ostala bo drugorazredni igralec.

Res LM so izgubljene v vesolju. V zelenem vesolju, to je pa tudi nekaj posebnega in prepoznavnega.

VIRTUALNA VODA #3 IN ZMAGOVALEC JE...

In veliki zmagovalec je... Mu, je kravica zamukala...

O novi celostnokatastrofalnipodobi mlekarn in njenem mukanju pa v prihodnjih dneh....

VIRTUALNA VODA #2

Številke se večajooo... Zvečer je bil prispevek na TV-Legionela v Izolski bolnici. Strokovnjak za zdravje je izjavil, da vsak ozaveščen individualni porabnik pusti ENO MINUTO teči vodo v prazno, nato pa jo lahko pijemo. To pa je norma enaindvajsetega stoletja. Trudimo se z WC kotlički, ki porabijo čimmanj vode na drugi strani pa imamo institucije za varovanje zdravja, ki vse tako kaže  živijo v devetnajstem stoletju. Ideja je malce zamotana ampak če zmanjka vode smo legionelo zagotovo izkoreninili za vedno.

Če bo prišlo do tretje svetovne vojne, bo to zagotovo zaradi vode in ne zaradi nafte.

VIRTUALNA VODA #1

Voda je najdragocenejša in najvitalnejša dobrina za naše preživetje. To vemo vsi. Koliko čiste sveže vode porabimo, da pridelamo in pojemo eno jabolko (umivanje rok pred jedjo tukaj ne šteje), kilo kave ali moke?

Začnimo pri največjih revčkih po porabi.

Celotna poraba voda je skupek proizvodnih faz od pridelovalca pa do končnega jedca.

Sedaj vidite zakaj so jabolka takoo zdrava.

In kdo so zmagovalci? Se nadaljuje...takoj po oglasih...

RETRO ARHIV #5 MARK ROTHKO

Smooth, pearl finish. 

Zadjna fotka je v stilu Marka Rothka. Edini meni znani Latvijec, ki že v rani mladosti emigrira v Ameriko. Od mitološkega simbolizma v štiridesetih, pa do omejenega razpona barvnih abstrakcij v šesdesetih. Ta velikan temnega spektra nas je prezgodaj zapustil, takoj na prelomu v sedemdeseta leta. 

Je končni infinito na nedoumljive skrivnosti človekove biti, ki je odločilno vplival na mojo abstrakcijo. 

Manj je več! V redkih primerih je to tudi res!

RETRO ARHIV #4

Ob pomanjkanju velikih tem nadaljujem z retro arhivom...

RETRO ARHIV #3

Modra serija...minimal art hard edge...60s, moje najljubše retro obdobje. Definitivno...

RETRO ARHIV #2

Še malo starega arhiva polaroidov za miren konec tedna...

RETRO ARHIV

Nekaj slik iz pozabljenega polaroidnega arhiva...

BLAGA ELEKTRIKA - REŠUJE ŽIVLJENJA

Nekaj dni nazaj, ne tako zelo nazaj, zasledim na TV debato, kje vse se nahajajo Defibrillatorji v našem glavnem mestu. V glavah jih zagotovo še ni... Če pomislimo na astronomske hardwarske-investicije v nove bolnišnice, je cena Defibrillatorja smešno poceni. Cene se gibljejo od 500 EUR pa navzgor. Pacientu, ki doživi srčni napad se tveganje preživetja zmanjšuje vsako minuto za 10%, če mu ne nudimo pomoči. V prestolnici imajo naprave v lekarnah, Cankarjevem domu in na še nekaj lokacijah. 

Vse lepo in prav, če bi imel teden na zemlji 5 dni, dan pa dolg 12 ur...

Rešitev se ponuja kar sama. Japonci so obsedeni z avtomati vseh vrst. Eden pametnejših pa je zagotovo avtomat-Defibrillator. V enem letu so postavili 130 avtomatov po celi Japonski. Japonci so v zadnjih dveh letih prodali 45.000 naprav. Pri nas je to domena donacij.

Slovenski občinski hardveraši ne pomišljajo na kaj podobnega. Lažje je postaviti nagravžne gajbice za  tednik Žurnal. Avtomati po celi Sloveniji, bi rešili veliko življenj in zmanjšali stroške rehabilitacij... Eh to so že softwarske rešitve... potem bi pa morali še prebivalstvo usposabljati, to bi bil šele napor.

Saj vam pravim v elektriki je prihodnost. Blaga elektrika rešuje življenja, tako ali drugače. Vse je v percepciji ali nedojemanju časa v katerem živimo.

DRUŽBA ŠE NI ZRELA...

Dve paraleli. Dva medija. Internet in televizija. Dva najpopularnejša medija. Oba sporna...

Cilji so enaki: samopromocija za vsako ceno. Saj poznate staro marketinško zgodbo... Če ti zmanjka idej so tu še živali in otroci. In okrog otrok se svet vrti.

In prav je takoo, Oskarja za Oskarja. Ja če se dan za dnem mučiš zaradi honorarja da preživiš otroka okej, naj ti bo. Ampak ko začneš modrovati o pravici do zasebnosti, to je pa čisto druga pesem. Zakaj se oglaša prav oseba, ki medijsko eksploatira svojega otroka? Paradoksalno, a simptomatično na svoj bizaren način.

Izbor urednika in TV voditelja Trenj, je bila najmanj žaljiva. Žaljiva za gledalce. Tako nizek nivo glavnine akterjev je res sramoten.  Estradna mešanica je bila primitivno strupena. Vrhunec pa smo doživeli z živalsko poroko. Uredniku je tudi tokrat uspel veliki met, gledal sem celo oddajo in se čudil... Zaključek je bil: DRUŽBA ŠE NI ZRELA...

Vsi tudi nenadoma pozabijo, da je zasebnost vrednota in da smo upravičeno zadovoljni, da se ne vtikamo v druge in drugi v nas. Svoboda ni samo svoboda pred organi represije, ampak tudi pred sosedi in za sosede. Moralisti pa nas zdaj v stilu ameriškega Sveta za nacionalno varnost opozarjajo lalalalalala lalala lalalala.... tako naprej (Crnkovič-Oskar in jaz), 20. 5. 2008

Obema sporočam da je družba zrela, senzibilna in dojema sporočila. Ker smo vestni in svobodmisleči sosedi, čutimo dolžnost da vama pomagamo! Za začetek priporočamo avtocenzuro... Če omenjena terapija  ne bo dala željenih rezultatov pa je nujno potrebno poseči po popolni abstinenci... No elektrika je vedno v igri... Oba si pa čisto zares zaslužita svoja Oskarja!

VADBA IN SMEH = 100% ZDRAVJE

Pravijo da je telovadba pol zdravja. Sam pa vem, da je smeh pol zdravja.

Seštejemo obe polovici in dobimo eno lepo zdravo celoto. Obe polovici so združene v mojem indijskem hotelu v kleti, kjer se nahaja najsodobnejši fitnes center. Večinoma se smejem in s tem razgibavam 300 mišic.

Z leti sem se polenil, smejem se pa intenzivno in nič ne kaže da bom v prihodnosti to opustil.

1978-2008

1978 V$ 2008

1978 sem se vozil z uvoženim ponijem, konec tedna so bili popularni pikniki. V Iranu je izbruhnila državljanska vojna, kar požene nafto v neboo. Sledi drugi naftni šok. Glasba je mobilna-kitara poje... Vsakič ko gremo v Italijo iščejo Alda Mora v prtljažniku našega avta. Končno ga najdejo v centru Rima in res je bil v prtljažniku...

2008, eh vozim se z uvoženim ciaotom-kolo s pomožnim motorjem. Vsekakor sem še vedno na kolesarskih stezah. Cena nefte gre v nebo in do 200 $ nas loči manj kot leto dni. Pikniki kar ne grejo z mode, samo zelenjave je več... Glasba je mobilna-mp3jevska... Vse poti vodijo v Rim.

MOJE PESMI MOJE SANJE

AVSENIK

MI GA SPET ŽINGAMO 
Mi ga spet žingamo, domov še ne gremo 
žene se kregajo, doma nas čakajo. 
Nam pa to nič ni mar, le enkrat se živi, 
pesem naj naša izbriše vse sledi. 

GAŠPERJI

Bolj kot svojo pusto službo 
rad imam v gostilni šank, 
tam dobim pošteno družbo 
in napolnim prazen tank. 

NARODNA

Le pij, le pij,

pa drugega nalij!

O, saj ga je še več,

mogoče danes k' leti,

ne bomo več na sveti

prepevali.

Nedeljsko kosilo, goveja juhica, tenstan krompir... 

Ves problem je v družbi, zaključi v četrtek Slak na Trenjih. Aha okej, dobro da vemooo. Ja, verižni marketing grize... Trgovci in gostilničarji so nam uradno razložili, da niso del družbe. Niti besedice o POPovem Baru ali Big bruderju, ja tudi oni se nimajo za del družbe. Vaše pesmi, vaše sanje... Stanje je alarmantno, tralalalala, tralalalala poje Slak... Šele na koncu zaštekam kaj mislijo. Jasno govorili so o dobri in slabi družbi. In opreedelili so se kot slaba družba. Mam pa res kratko lajtngo, ejga!

BETWEEN GOING AND STAYING

Moja tona CDjev se praši v knjižnici. Moja tona vinylk se praši v kleti. Vse VHS kasete sem zmetal v smeti. VHS mi nikoli ni sedel. 

Vinilke zelo. Do njih se obnašam kot Fritzl. To so moji otroci! In nobeden nima pravice do njih, so obsojene na večno nemo temo  kleti. Res žalostna usoda. Dvomim, da bo prišel še kdaj njihov trenutek zvočne slave. So pa tam spodaj v kleti in so samo moje in jih ne dam nikomur! Na CDjke sem tudi navezan, a  od trenutka ko jih imam v iTunes-ih, so bolj za okras. Najdlje so se upirale v avtu. Ampak sedaj imam upgrade softwareja in mi špilajo tudi mp3ji in CDjke so šle na zaslužen počitek. Nekaj časa jih bom še pustil da se sončijo v knjižnici... 

Več udobja manj kvalitete to je cena napredka. Očitno so časi naklonjeni kvantiteti in udobju in to so dejstva. Video vsebine so naslednja žrtev. 

Zopet bomo preštevali pluse in minuse. Ampak sledenje toku je edina realnost. Smo na vlaku, pokrajina nam beži pred očmi. Druga možnost je opazovanje vlaka kako drvi mimo postaje. Opcij je več, a konec je en sam.

All is visible and all elusive, 
all is near and can't be touched